Podporniki zakona napovedali novo vložitev ob prvi priložnosti

Eden od pobudnikov zakonske ureditve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Andrej Pleterski je v nedeljo po znanih delnih neuradnih rezultatih referendumskega glasovanja ocenil, da posamezne skrbi oziroma pomisleki, ki so se v povezavi z zakonom izpostavljali zlasti v kampanji, niso bili odločilni za padec zakona. Ti bi sicer lahko bili eden izmed razlogov, je dejal v pogovoru za STA.

Obenem pa je poudaril, da gre pri rezultatu "za zelo majhno razliko na tehtnici", zato je prepričan, da bi bil zakon potrjen, če bi se referendumskega glasovanja udeležili vsi, ki so v anketah javnega mnenja navajali, da podpirajo zakon.

Ta bo zdaj vsaj za eno leto ostal v predalu. Referendumska zakonodaja namreč določa, da DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Pleterski napoveduje, da bodo pobudniki uzakonitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nadaljevali svoja prizadevanja. "Zakon imamo, lahko ga v tem času še izboljšamo, vsak zakon se da izboljšati. In ko bo prva dobra priložnost za vložitev zakona, bomo to naredili," obljublja.

Kot je dodal, lahko sicer sledi vnovični referendum, a je prepričan, da bodo v tem primeru tedaj vsi, ki v nedeljo niso prišli na volišča in zakon podpirajo, glasovali za zakon.

Prostora za kompromis z zdravniškimi organizacijami ni

Ob vprašanju, ali bodo v vmesnem času poskušali zakon dodelati tudi tako, da bi odpravili zadržke predstavnikov zdravstvene stroke, pa je Pleterski dejal, da je predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović že pred nekaj časa dejala, da bo del zdravnikov vedno proti. "Ta del zdravnikov, ki je proti v vsakem primeru, ne glede na to, kaj piše v zakonu, trenutno drži v rokah vse zdravniške organizacije. Oni so tisti, ki so mnenjski voditelji, in kodeks zdravniške etike zapoveduje stanovsko pripadnost," kot razlog za nezmožnost najti skupni jezik z zdravniškimi organizacijami vidi Pleterski.

Upiranje tej stanovski pripadnosti je namreč po njegovih besedah upiranje avtoriteti, ki ima lahko za posameznika tudi karierne posledice. "To je palica, ki jo imajo nad verjetno večino zdravnikov, ki intimno sicer podpirajo ta zakon, ampak so pač tiha večina. Glasna manjšina je proti in bo proti, dokler bo na teh položajih, to je popolnoma jasno," je ocenil. Po njegovih besedah so namreč že pri pisanju zakona, pri katerem je tudi sam sodeloval, vse predloge oziroma ugovore z njihove strani upoštevali. "Pokazali smo maksimalno možno pripravljenost na kompromis, ampak seveda zanje bi bil kompromis to, da mi zakon umaknemo. To pa je točka, kjer se možnost kompromisa izniči," je poudaril.

Beović meni, da zakon ni bil namenjen terminalno bolnim

Nedeljski referendum kaže, da je prebivalstvo Slovenije o predčasni prekinitvi življenja razdeljeno, saj ni šlo za široko plebiscitarno odločitev. Glavna razlika od posvetovalnega referenduma junija 2024 pa je, da je takrat šlo za razmišljanje, da si ljudje želijo dostojanstvene smrti, medtem ko je šlo pri zakonu za "konkretna določila, ki bi pomenila marsikaj drugega," pa je Bojana Beović ocenila v današnjem pogovoru za STA.

"Zakon je govoril o kroničnih bolnikih, o postopkih, ki bi obremenjevali tako zdravnike kot družine, tako da pravzaprav ni izpolnil te želje, izražene na posvetovalnem referendumu," meni Beović. Tako je prepričana, da to ni bil zakon, ki bi bil namenjen terminalno bolnim.

Dodala je, da je bil zakon v marsičem tudi slabo napisan, čeprav je vseboval kar veliko varovalk. "Po drugi strani pa te varovalke ne morejo preprečiti tega, kar se dogaja v vseh državah, ki imajo uvedeno podobno zakonodajo," je dejala.

Z vlagatelji bodo v prihodnje vzpostavili dialog

Če bodo pobudniki zakona po letu dni zakon ponovno skušali vložiti, bodo z njimi vzpostavili dialog, je napovedala. A je obenem opozorila, da je šlo pri nasprotovanju zakonu zbornice za nasprotovanje na načelni ravni in za željo oziroma stališče zdravnikov, da ne želijo biti vključeni v take postopke oziroma kar se da malo. "Zdravniki se pravzaprav 2.500 let ukvarjamo s tem vprašanjem. Hipokrat ne bi tega zapisal v svojo izjavo, če že takrat ne bi bilo političnih teženj po tem, da bi se življenje lahko končalo prej tudi na tak, umeten način," je povedala.

Dodala je, da so bila v ta razmišljanja vključena vsa zdravniška združenja, komisija za medicinsko etiko in predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. "Skratka številni ljudje v Sloveniji smo razmišljali na drugačne načine in mislim, da je pametno, da se to posluša," je dejala.

Beović sicer meni, da je treba smrt detabuizirati, saj v družbi razvitega sveta za dostojno velja samo življenje nekoga, ki je popoln in družbi nekaj daje, smrt pa je razgovor o drugačnih situacijah. "Vidi se, da je zlasti pri mlajših ljudeh v njihovih izjavah ob zagovarjanju zakona skrit strah pred smrtjo. Če bi bila smrt bolj del življenja, tako kot je bila v preteklosti, ko je družina spremljala umirajočega, bi bilo to verjetno drugače," ocenjuje.

Podpora paliativni oskrbi, a deljena mnenja o njeni vlogi

Znova je poudarila, da lahko ob koncu življenja medicina ponudi paliativno oskrbo bolnika. Eden izmed argumentov nasprotnikov zakona je namreč tudi ta, da podporniki hitijo z ureditvijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pri čemer pa področje paliativne oskrbe ostaja neustrezno urejeno. Kot je poudarila Beović, za učinkovito paliativno oskrbo potrebujejo program izvajanja, torej financiranje, in da pritegnejo dovolj kadra v delo v zdravstvu in na socialnih področjih. Ljudem pa je treba povedati, da to ne pomeni, da jih ne želijo zdraviti, ne pomeni trpljenja in ne pomeni, da bodo v milosti ali nemilosti nekoga, ki skrbi zanje, je opozorila.

Po njenih besedah ima Slovenija na določenih območjih vzpostavljeno vrhunsko paliativno medicino, so se pa nekatere stvari premaknile tudi zaradi razprave o zakonu.

Paliativno oskrbo podpirajo tudi podporniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je zagotovil Pleterski. Je pa to argument, ki ga nasprotniki zakonske ureditve tega vprašanja navajajo tudi po drugih državah, je dejal Pleterski. "Tisti, ki ugovarjajo zakonski ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, jo ponujajo kot zamenjavo paliativno oskrbo. Ta nikoli ne more biti popolna zamenjava, torej lahko poskrbi za 99 odstotkov ljudi, ampak en odstotek vedno v kakršnikoli paliativni ureditvi in ne glede na kakovost ostane brez," je navedel.

Po pojasnilih Pleterskega obe možnosti nista medsebojno zamenljivi, ampak se dopolnjujeta. Vsi, ki so bili "polni reklame" o paliativni oskrbi, pa imajo zdaj priložnost in izziv pokazati, kako zelo popolna je, je sklenil.

Beović priznava, da zdravniki vztrajajo tudi takrat, "ko vztrajanje ni več smiselno"

O mnenju nekaterih, da medicina človeku skoraj ne pusti umreti, je Bojana Beović dejala, da to vidi drugače. "Družba, bolniki in predvsem tudi zdravniki vztrajamo takrat, ko vztrajanje ni več smiselno, ko zaradi različnih pritiskov bolnikom dajemo zdravila, ki ne pomagajo več," priznava.

Pogovarjati se je po njenih besedah treba tudi o tem, da ima medicina 21. stoletja še vedno ogromno omejitev in da vsega ne znajo in ne zmorejo. "Zato ni pametno, da potem bolnika tako rekoč silimo ali pa si tudi on želi terapij, ki mu ne bodo pomagale," je prepričana.

Meja, do katere zdravniki lahko pomagajo, se razlikuje med bolniki, boleznimi in načini zdravljenja. Gotovo pa zelo invazivni načini zdravljenja, kirurgija in intenzivna medicina, kadar ne morejo pomagati, povzročajo le trpljenje. "Treba je dodajati življenje letom, ne pa leta življenju," je zaključila.